IME PROCESA: upravljanje zahtev
Skrbnika procesa
Proces sta oblikovala:
| Ime, priimek |
Vloga |
| Miha Pavlinek |
Integrator, načrtovalec podprocesov |
| Danijel Vrbnjak |
Spletni oblikovalec(z vsebino) |
Namen procesa
Namen Upravljanja tveganj je odkrivanje morebitnih težav, preden te nastopijo, zato se morajo aktivnosti upravljanja tveganj planirati in izvajati skozi celoten življenjski cikel produkta oz. projekta, kadar je to potrebno, da bi ublažili negativne vplive in zmanjšali tveganja pri doseganju končnih ciljev.
Upravljanje tveganj je vnaprej znan, nepretrgan proces, ki je pomemben del poslovnih in tehničnih procesov upravljanja. Proces upravljanja tveganj mora vračati potencialne probleme, ki lahko ogrozijo doseganje pomembnih projektnih ciljev. Nenehno upravljanje tveganj se izkaže kot uporabno, ko lahko učinkovito napovedujemo in odpravljamo tveganja, ki negativno vplivajo na projekt.
Proces upravljanja tveganj opisuje razvoj specifičnih praks za sistematični plan vnaprej pričakovanih tveganj in odpravljanje le teh.
Čeprav je prvoten poudarek procesa Upravljanja tveganj na projektih, se ta koncept lahko uporablja pri organizacijskem upravljanju in tamkajšnjem upravljanju tveganj.
Okolica procesa
Na spodnjem modelu je prikazan vrhnji (kontekstni)
pogled na procesno področje, kjer je procesno področje modelirano
z enim samim procesom. Vsi ostali elementi modela (vloge, vhodni
izhodni dokumenti, standardi, dogodki, izjeme, metrike, ...) prikazujejo
interakcijo okolice z obravnavanim procesnim področjem in obratno.
Dokumenti v procesu
Vhodno/Izhodni dokumenti
Vhodni dokumenti procesa so:
Projektni plan: uporablja se pri planiranju upravljanja tveganj, ko se nanj tudi sklicuje
Izhodni dokumenti (rezultati) procesa so:
Plan upravljanja tveganj: del projektnega plana, v katerem so opredeljene vse aktivnosti, viri in stroški, ki so potrebni za upravljanje tveganj skozi celoten proces.
Dnevnik tveganj: na začetku kot predloga, ki se tekom projekta dopolnjuje. Vanj se zabeležijo vsa identificirana tveganja z opisom, kategorijo, oceno, vplivom, statusom itd. Služi kot priročnik v fazi spremljanja tveganj.
Seznam kategorij: tukaj so navedene vse kategorije, v katere lahko uvrstimo identificirana tveganja. Te kategorije na začetku določi in dokumentira vodja projekta, seznam se lahko kasneje tudi dopolni .
Referenčni dokumenti (standardi)
Proces je skladen s sledečim standardom:
CMMI-SW, verzije 1.1, stopenjska predstavitev: Zrelostno zmožnostni model je v splošnem ogrodje, ki predstavlja pot izboljšav in priporočil za organizacije, ki razvijajo programsko opremo in želijo povečati zmožnost svojih procesov. CMMI-SW pa je eden izmed modelov standarda CMMI, ki se namenjen razvoju programske opreme. Na voljo sta dve možni predstavitvi, stopenjska in nadaljevalna. V konkretnem projektu uporabljamo stopenjsko predstavitev, kjer organizacija napreduje po zrelostnih nivojih, katerih je v standardu pet: izvajani nivo, vodeni nivo, definirani nivo, kvantitativno vodeni nivo in optimizacijski nivo. Za doseganje posameznega zrelostnega nivoja, pa so določena procesna področja, katera organizacija mora vpeljati; tako naprimer je za doseganje vodenega nivoja potrebno procesno področje katerega ravnokar berete (upravljanja zahtev). Vsako procesno področje pa je opredeljeno s splošnimi in specifičnimi cilji. Splošni cilji so med procesnimi področji podobni in gre za "navodila" kako posamezno procesno področje uvedemo in kaj je potrebno, da dosežemo nek zrelostni nivo. Povsem "druga pesem" pa so specifični cilji, ki določajo edinstven(e) cilj(e) za vsako procesno področje posebej. Splošni in specifični cilji so nadaljnjo razdelani s splošnimi in specifičnimi praksami, ki določajo nabor aktivnosti, katere moramo izvesti, če želimo omenjene cilje doseči.
Seznam ostalih dokumentov, ki se uporabljajo znotraj procesa.
Vloge v procesu
Seznam vlog v procesu.
Meritve procesa
Proces merimo s sledečimi metrikami:
| Naziv metrike |
Opis metrike |
| Metrika verjetnosti tveganj |
Pri vzpostavitvi strategije vodja projekta določi stopnje verjetnosti tveganj (npr. malo verjetno, verjetno, zelo verjetno), ki nam povejo, kakšna je možnost, da se tveganje pojavi. Podano je tudi kako se verjetnost določi. |
| Metrika vpliva tveganj |
Kot pri metriki verjetnosti tveganj, se tukaj pri vzpostavitvi strategije določijo stopnje (npr. zanemarljivo, obrobno, kritično, katastrofalno). S temi stopnjami določimo vpliv tveganja na končni cilj. |
| Metrika klasifikacije tveganj |
Klasifikacijo tveganj ugotavljamo po atributih metrik verjetnosti tveganj in vplivov tveganj. Kako bomo klasificirali tveganje, pa določi vodja projekta pri vzpostavitvi strategije. |
| Metrika prioritete tveganj |
Prioriteta se določi za vsako identificirano tveganje posebej po vnaprej določenih merilih. Kritična tveganja imajo višjo prioriteto kot tista manj pomembna. |
Procesni model
Na spodnjem modelu so prikazani specifični cilji in specifične prakse procesnega področja v obliki procesa. Pri tem vsebuje model akterje in njihove vloge v procesu (izvaja, sodeluje, odloča, je obveščen o).
Procesni model z bazeni
Na spodnjem modelu so v ospredju sporočilni tokovi ki potekajo
med vlogami oziroma akterji, ki sodelujejo v procesnem področju. V bazenih ne prikažemo podrobnosti.
fokusirani pogledi na bazen
Na spodnjem modelu so prikazane podrobnosti bazena Lastnik tveganja.
.jpg)
Na spodnjem modelu so prikazane podrobnosti bazena Vodja projekta.
.jpg)
Na spodnjem modelu so prikazane podrobnosti bazena Projektna skupina.
.jpg)
|
